Obdavčitev subvencije za samozaposlitev - pojasnilo DURS
Objavljeno: 04 Maj 2010, 09:12
IZPLAČILO SUBVENCIJE SAMOSTOJNEMU PODJETNIKU
Pojasnilo DURS, št. 4210-81/2009, 11. 5. 2009
Zavezanec navaja, da je samostojni podjetnik prejel subvencijo iz naslova
samozaposlitve v višini 4.500 €. V zvezi s tem prosi za pojasnilo, ali bo prejeta
subvencija obdavčena že med letom, in če, kako, ali šele z dohodnino in kaj bo
osnova za dohodnino. Navaja še, da samostojni podjetnik uveljavlja pravico do
invalidskega dodatka po Zakonu o vojnih invalidih, zato mora pri ugotavljanju
izpolnjevanja premoženjskega cenzusa in pri odmeri dohodka upoštevati vse redne
dohodke in prejemke, razen izrecno izključenih. Glede na to, da se po prvem
odstavku 48. člena Zakona o vojnih invalidih kot dohodek, ki je vir dohodnine,
upošteva znesek, ki predstavlja osnovo za davek kot podvrsto dohodnine, prosi za
naše pojasnilo.
V zvezi z navedenim sporočamo naslednje:
Po določbi 2. točke 20. člena Zakona o dohodnini – ZDoh-2 (Uradni list RS, št.
117/06, 10/08, 78/08 in 125/08) se dohodnine ne plača od subvencij, ki se v skladu s
posebnimi predpisi izplačujejo iz proračuna za določene namene, razen subvencij, ki
jih posameznik prejme v zvezi z doseganjem dohodkov iz 1. do 5. točke 18. člena
tega zakona (kamor sodi tudi dohodek iz dejavnosti, po 2. točki 18. člena ZDoh-2).
Iz navedenega izhaja, da je izplačana subvencija za samozaposlitev
samostojnega podjetnika obdavčena z dohodnino, in sicer kot dohodek iz
dejavnosti. Obdavčitev dohodka iz dejavnosti je odvisna od načina
ugotavljanja davčne osnove.
I. Ugotavljanje davčne osnove od dohodka iz dejavnosti na podlagi normiranih
odhodkov
V skladu s prvim odstavkom 305. člena Zakona o davčnem postopku – ZDavP-2
(Uradni list RS, št. 117/06, 24/08 – ZDDKIS in 125/08) v primeru, ko se davčna
osnova od dohodka iz dejavnosti ugotavlja z upoštevanjem normiranih odhodkov,
akontacijo dohodnine od dohodka iz dejavnosti izračuna plačnik davka kot davčni
odtegljaj v obračunu davčnega odtegljaja. Plačnik davka mora davčni odtegljaj
izračunati in odtegniti hkrati z obračunom dohodka iz dejavnosti.
Iz navedenega sledi, da samostojnemu podjetniku, ki ugotavlja davčno osnovo na
podlagi normiranih odhodkov, ob izplačilu subvencije akontacijo dohodnine od
dohodka iz dejavnosti izračuna in odtegne plačnik davka. Plačnik davka ob izplačilu
subvencije izračuna akontacijo dohodnine v obračunu davčnega odtegljaja na
predpisanem obrazcu REK 2. Pri izračunu akontacije dohodnine od dohodka iz
dejavnosti se od izplačane subvencije najprej odštejejo 25 % normirani odhodki
(oziroma 70 % normirani odhodki za dejavnost domače in umetnostne obrti, ki ima
pozitivno mnenje Obrtne zbornice Slovenije ter za kmetijsko, gozdarsko in dopolnilno
dejavnost na kmetiji), od tako ugotovljene davčne osnove se nato odmeri akontacija
dohodnine od dohodka iz dejavnosti po 25 % davčni stopnji.
II. Ugotavljanje davčne osnove od dohodka iz dejavnosti na podlagi dejanskih
prihodkov in odhodkov
Po določbi prvega odstavka 295. člena ZDavP-2 davčni zavezanec, ki v skladu z
zakonom, ki ureja dohodnino, ugotavlja davčno osnovo od dohodka iz dejavnosti na
podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov, sam izračunava akontacijo dohodnine od
dohodka iz dejavnosti, v davčnem obračunu.
Davčni zavezanec, ki začne z opravljanjem dejavnosti, mora že med letom sam
izračunati predhodno akontacijo v znesku glede na višino predvidene davčne
osnove, ki je podlaga za plačevanje obrokov akontacije med letom. Predhodna
akontacija se plača v mesečnih obrokih, če znesek predhodne akontacije presega
400 eurov ali v trimesečnih obrokih, če znesek predhodne akontacije ne presega 400
eurov.
Navedeno pomeni, da v kolikor je subvencija za samozaposlovanje izplačana
samostojnemu podjetniku, ki ugotavlja davčno osnovo na podlagi dejanskih
prihodkov in odhodkov, izplačevalec dohodka ob izplačilu subvencije ne izračuna
akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti kot davčni odtegljaj v obračunu
davčnega odtegljaja, temveč izplača subvencijo samostojnemu podjetniku v celotni
višini (t.j. v vašem primeru 4.500 €). Samostojni podjetnik sam izračuna akontacijo
dohodnine od dohodka iz dejavnosti v davčnem obračunu, ki ga mora predložiti
davčnemu organu najkasneje do 31. marca tekočega leta za preteklo leto. Med letom
mora samostojni podjetnik, kot smo navedli v prejšnjem odstavku, plačevati obroke
predhodne akontacije glede na višino predvidene davčne osnove davčnega leta, pri
kateri mora kot prihodek upoštevati tudi znesek subvencije v celoti oziroma delno, če
bo subvencijo kot prihodek razmejil na več let.
Davčno osnovo od dohodka iz dejavnosti predstavlja dobiček, ki se ugotovi kot
razlika med prihodki in odhodki, doseženimi z opravljanjem dejavnosti. Od tako
ugotovljene davčne osnove samostojni podjetnik v davčnem obračunu izračuna
akontacijo dohodnine od dohodka iz dejavnosti po davčnih stopnjah (od 16 do 41 %),
ki so določene v 2. členu Pravilnika o določitvi olajšav in lestvice za odmero
dohodnine za leto 2009 (Uradni list RS, št. 119/08). Za davčne namene se v
obračunu upoštevajo vsi prihodki in odhodki, ki so v izkazu poslovnega izida
ugotovljeni na podlagi računovodskih standardov, razen če Zakon o dohodnini
oziroma Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb določata drugače.
Kot smo že navedli, se prejeta subvencija kot prihodek lahko tudi razmeji na daljše
obdobje. Slovenski računovodski standard SRS 10 (2006) v točki 10.2. določa, da se
med dolgoročnimi pasivnimi časovnimi razmejitvami izkazujejo odloženi prihodki, ki
bodo v obdobju, daljšem od leta dni, pokrili predvidene odhodke. Med dolgoročno
odložene prihodke se uvrščajo tudi državne podpore in donacije, prejete za
pridobitev osnovnih sredstev oziroma za pokrivanje določenih stroškov. Namenjene
so za pokrivanje stroškov amortizacije teh sredstev oziroma določenih stroškov in se
porabljajo s prenašanjem med poslovne prihodke v istem obdobju kot nastajajo
stroški.
Iz navedenega izhaja, da samostojni podjetnik v poslovnih knjigah za znesek prejete
subvencije lahko oblikuje dolgoročne pasivne časovne razmejitve, ki jih prenaša v
prihodke sorazmerno z nastalimi stroški, za pokrivanje katerih je bila subvencija
prejeta. Subvencija, ki je namenjena pokrivanju določenih stroškov, se torej porablja
s prenašanjem med poslovne prihodke, kar pomeni, da se prihodki vzporejajo s
pripadajočimi stroški, zato ni vpliva na davčno osnovo.
Ne glede na način ugotavljanja davčne osnove pa se akontacija dohodnine od
dohodka iz dejavnosti, ki je bila obračunana med letom, upošteva tudi pri odmeri
dohodnine, kjer se z ostalimi dohodki (dohodek iz zaposlitve, dohodek iz osnovne
kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti, dohodek iz premoženja, drugi dohodki)
opravi poračun dohodnine na letni ravni.
Vir: Spletne strani Davčne uprave Republike Slovenije [26.04.2010].
Pojasnilo DURS, št. 4210-81/2009, 11. 5. 2009
Zavezanec navaja, da je samostojni podjetnik prejel subvencijo iz naslova
samozaposlitve v višini 4.500 €. V zvezi s tem prosi za pojasnilo, ali bo prejeta
subvencija obdavčena že med letom, in če, kako, ali šele z dohodnino in kaj bo
osnova za dohodnino. Navaja še, da samostojni podjetnik uveljavlja pravico do
invalidskega dodatka po Zakonu o vojnih invalidih, zato mora pri ugotavljanju
izpolnjevanja premoženjskega cenzusa in pri odmeri dohodka upoštevati vse redne
dohodke in prejemke, razen izrecno izključenih. Glede na to, da se po prvem
odstavku 48. člena Zakona o vojnih invalidih kot dohodek, ki je vir dohodnine,
upošteva znesek, ki predstavlja osnovo za davek kot podvrsto dohodnine, prosi za
naše pojasnilo.
V zvezi z navedenim sporočamo naslednje:
Po določbi 2. točke 20. člena Zakona o dohodnini – ZDoh-2 (Uradni list RS, št.
117/06, 10/08, 78/08 in 125/08) se dohodnine ne plača od subvencij, ki se v skladu s
posebnimi predpisi izplačujejo iz proračuna za določene namene, razen subvencij, ki
jih posameznik prejme v zvezi z doseganjem dohodkov iz 1. do 5. točke 18. člena
tega zakona (kamor sodi tudi dohodek iz dejavnosti, po 2. točki 18. člena ZDoh-2).
Iz navedenega izhaja, da je izplačana subvencija za samozaposlitev
samostojnega podjetnika obdavčena z dohodnino, in sicer kot dohodek iz
dejavnosti. Obdavčitev dohodka iz dejavnosti je odvisna od načina
ugotavljanja davčne osnove.
I. Ugotavljanje davčne osnove od dohodka iz dejavnosti na podlagi normiranih
odhodkov
V skladu s prvim odstavkom 305. člena Zakona o davčnem postopku – ZDavP-2
(Uradni list RS, št. 117/06, 24/08 – ZDDKIS in 125/08) v primeru, ko se davčna
osnova od dohodka iz dejavnosti ugotavlja z upoštevanjem normiranih odhodkov,
akontacijo dohodnine od dohodka iz dejavnosti izračuna plačnik davka kot davčni
odtegljaj v obračunu davčnega odtegljaja. Plačnik davka mora davčni odtegljaj
izračunati in odtegniti hkrati z obračunom dohodka iz dejavnosti.
Iz navedenega sledi, da samostojnemu podjetniku, ki ugotavlja davčno osnovo na
podlagi normiranih odhodkov, ob izplačilu subvencije akontacijo dohodnine od
dohodka iz dejavnosti izračuna in odtegne plačnik davka. Plačnik davka ob izplačilu
subvencije izračuna akontacijo dohodnine v obračunu davčnega odtegljaja na
predpisanem obrazcu REK 2. Pri izračunu akontacije dohodnine od dohodka iz
dejavnosti se od izplačane subvencije najprej odštejejo 25 % normirani odhodki
(oziroma 70 % normirani odhodki za dejavnost domače in umetnostne obrti, ki ima
pozitivno mnenje Obrtne zbornice Slovenije ter za kmetijsko, gozdarsko in dopolnilno
dejavnost na kmetiji), od tako ugotovljene davčne osnove se nato odmeri akontacija
dohodnine od dohodka iz dejavnosti po 25 % davčni stopnji.
II. Ugotavljanje davčne osnove od dohodka iz dejavnosti na podlagi dejanskih
prihodkov in odhodkov
Po določbi prvega odstavka 295. člena ZDavP-2 davčni zavezanec, ki v skladu z
zakonom, ki ureja dohodnino, ugotavlja davčno osnovo od dohodka iz dejavnosti na
podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov, sam izračunava akontacijo dohodnine od
dohodka iz dejavnosti, v davčnem obračunu.
Davčni zavezanec, ki začne z opravljanjem dejavnosti, mora že med letom sam
izračunati predhodno akontacijo v znesku glede na višino predvidene davčne
osnove, ki je podlaga za plačevanje obrokov akontacije med letom. Predhodna
akontacija se plača v mesečnih obrokih, če znesek predhodne akontacije presega
400 eurov ali v trimesečnih obrokih, če znesek predhodne akontacije ne presega 400
eurov.
Navedeno pomeni, da v kolikor je subvencija za samozaposlovanje izplačana
samostojnemu podjetniku, ki ugotavlja davčno osnovo na podlagi dejanskih
prihodkov in odhodkov, izplačevalec dohodka ob izplačilu subvencije ne izračuna
akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti kot davčni odtegljaj v obračunu
davčnega odtegljaja, temveč izplača subvencijo samostojnemu podjetniku v celotni
višini (t.j. v vašem primeru 4.500 €). Samostojni podjetnik sam izračuna akontacijo
dohodnine od dohodka iz dejavnosti v davčnem obračunu, ki ga mora predložiti
davčnemu organu najkasneje do 31. marca tekočega leta za preteklo leto. Med letom
mora samostojni podjetnik, kot smo navedli v prejšnjem odstavku, plačevati obroke
predhodne akontacije glede na višino predvidene davčne osnove davčnega leta, pri
kateri mora kot prihodek upoštevati tudi znesek subvencije v celoti oziroma delno, če
bo subvencijo kot prihodek razmejil na več let.
Davčno osnovo od dohodka iz dejavnosti predstavlja dobiček, ki se ugotovi kot
razlika med prihodki in odhodki, doseženimi z opravljanjem dejavnosti. Od tako
ugotovljene davčne osnove samostojni podjetnik v davčnem obračunu izračuna
akontacijo dohodnine od dohodka iz dejavnosti po davčnih stopnjah (od 16 do 41 %),
ki so določene v 2. členu Pravilnika o določitvi olajšav in lestvice za odmero
dohodnine za leto 2009 (Uradni list RS, št. 119/08). Za davčne namene se v
obračunu upoštevajo vsi prihodki in odhodki, ki so v izkazu poslovnega izida
ugotovljeni na podlagi računovodskih standardov, razen če Zakon o dohodnini
oziroma Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb določata drugače.
Kot smo že navedli, se prejeta subvencija kot prihodek lahko tudi razmeji na daljše
obdobje. Slovenski računovodski standard SRS 10 (2006) v točki 10.2. določa, da se
med dolgoročnimi pasivnimi časovnimi razmejitvami izkazujejo odloženi prihodki, ki
bodo v obdobju, daljšem od leta dni, pokrili predvidene odhodke. Med dolgoročno
odložene prihodke se uvrščajo tudi državne podpore in donacije, prejete za
pridobitev osnovnih sredstev oziroma za pokrivanje določenih stroškov. Namenjene
so za pokrivanje stroškov amortizacije teh sredstev oziroma določenih stroškov in se
porabljajo s prenašanjem med poslovne prihodke v istem obdobju kot nastajajo
stroški.
Iz navedenega izhaja, da samostojni podjetnik v poslovnih knjigah za znesek prejete
subvencije lahko oblikuje dolgoročne pasivne časovne razmejitve, ki jih prenaša v
prihodke sorazmerno z nastalimi stroški, za pokrivanje katerih je bila subvencija
prejeta. Subvencija, ki je namenjena pokrivanju določenih stroškov, se torej porablja
s prenašanjem med poslovne prihodke, kar pomeni, da se prihodki vzporejajo s
pripadajočimi stroški, zato ni vpliva na davčno osnovo.
Ne glede na način ugotavljanja davčne osnove pa se akontacija dohodnine od
dohodka iz dejavnosti, ki je bila obračunana med letom, upošteva tudi pri odmeri
dohodnine, kjer se z ostalimi dohodki (dohodek iz zaposlitve, dohodek iz osnovne
kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti, dohodek iz premoženja, drugi dohodki)
opravi poračun dohodnine na letni ravni.
Vir: Spletne strani Davčne uprave Republike Slovenije [26.04.2010].