ali kateri zakon ščiti tudi prodajalce - spletna trg.

[Nejc Setnikar]

To je jasno - kogentne določbe (nekatere določbe v zakonih, npr. v ZVPot) prevladajo nad dispozitivnimi (vsebina pogodbe, splošni pogoji poslovanja), a le v primeru, da si nasprotujejo.

Splošni pogoji poslovanja so v bistvu del pogodbe in v primeru sklenitve pogodbe zavezujejo obe stranki.

@Bond007, diskriminacija na podlagi česa?

@mstyling, kdo vam je pa pisal splošne pogoje p.? Sami ali pravnik? Sicer pa nikakor ne drži, da mora biti v pogodbi napisano samo tisto, kar piše v zakonu...

Sam v V. poglavju ZVPot (22., 23., 24. člen) ne najdem določbe, ki bi zavračala takšno pogodbeno določilo oziroma določilo v splošnih pogojih poslovanja. Prav tako ne najdem sodne prakse, ki bi demantirala mojo trditev.

[Bond007]

Ne vem, ne me za besedo držat, nisem pravnik, edino kar sem imela od prava je en izpit na podiplomskem, ki pa ti ne da nekega posebnega znanja, se mi zdi.

Diskriminacija v smislu, da delaš razliko med njim in ostalimi kupci, ker tega, da ti namerno nekdo škodi, pa ne moreš kar tako dokazat. Kaj pa če je imel dober razlog, da dvakrat ni prevzel pošte?

Npr. en člen, ki ga eni prilagajajo po svoje - 43. č zakona o varstvu potrošnikov, se mi zdi. Veliko jih spremeni čas plačila kupnine potrošniku nazaj na račun, če ta blago vrne. Lahko ta čas skrajšaš, ne vem, pa če ga lahko kar tako podaljšaš, glede na to, da je v zakonu omejen na, se mi zdi 14 dni.

[Nejc Setnikar]

Dejstvo, da ti nekdo škodi niti ni potrebno dokazovati, važno je, da se da dokazati samo škodo - kar pa se v tem primeru najbrž da.

Mogoče me je zmotila beseda diskriminacija, ki ne paše v ta kontekst. Razumem pa, o čem govorite - neutemeljeno odstop od pogodbe oziroma zavajajoče pogajanje. Ampak to spet ne paše sem.

Sam sem trdno prepričan, da ima prodajalec pravico nesprejeti ponudbo (laično, neodpraviti naročilo), v kolikor ima za to tehtne razloge.

43d/II: Vračilo plačil mora podjetje opraviti takoj, ko je to mogoče, najkasneje pa v tridesetih dneh po prejemu sporočila o odstopu od pogodbe. Če podjetje zamudi z vračilom plačil, mora potrošniku poleg zakonitih zamudnih obresti plačati še eno desetino prejetih plačil za vsakih dopolnjenih trideset dni zamude pri vračilu.

To je kogentna določba, ki se je s pogodbo ne da "zaobiti". Vse ostalo, kar z zakonom ni izrecno prepovedano in ni etično sporno oziroma v nasprotju z dobrimi poslovnimi običaji, se lahko uporabi v pogodbi.